Pokličite nas!

Montažni silos KO-SIL

Montažni silos KO-SIL

SILIRANJE je vse bolj razširjen način priprave zimske krme za govedo. Samo s siliranjem je možno v kratkih obdobjih lepega vremena pravočasno pospraviti krmo. Krmo lahko siliramo v različnih silosih, vendar pa se zadnja leta v Evropi najbolj uveljavljajo koritasti silosi. Da bi tudi slovenskim kmetom omogočili hitro, enostavno in poceni postavitev koritastega silosa, smo v podjetju Kograd IGEM razvili montažne stenske elemente za postavitev silosa KOSIL.

MONTAŽNI SILOS KOSIL je optimalna oblika koritastega silosa, ki je prilagojena sodobni tehnologiji siliranja. Silos je hitrejša in cenejša oblika koritastega silosa in je optimalno prilagojen sodobnim oblikam siliranja. Poglavitna značilnost tega silosa so nizki stroški, velika storilnost in varno ter enostavno polnjenje in odvzem. Stene so višine 1,30 m ter 2,00 m in so nagnjene pod kotom 20 stopinj. Stene na uvozni strani silosa dosežejo končno višino po 3,00 m oz. 5,00 m dolžine, zaradi česar je vhod v silos položen kar nam močno olajša dovoz krme. Zaradi nagiba sten lahko krmo temeljito potlačimo povsem do stene brez nevarnosti da bi se traktor poškodoval. Zaradi nizkih sten in nasutja je zmanjšana tudi nevarnost prevrnitve traktora. Silos naj bi bil na dnu širok min. 5,2 m, s tem je omogočeno sočasno poljnjenje in tlačenje krme. Tako je omogočena izredno visoka storilnost - v eni uri lahko posiliramo krmo z 1 ha površine.


KLASIČNI MASIVNI KORITASTI SILOS Z RAVNIMI STENAMI

  Onemogočeno je tlačenja do roba, zato se silaža ob robu kvari.

 

SILOS KOSIL

  Omogočeno je tlačenja roba.

  • Silos naj bo lociran čim bližje krmilne mize;
  • odvzemna stran naj bo na odvetrni strani;
  • po možnosti ga postavimo vzporedno s potjo

GRADNJA SILOSA

NEMONTAŽNI DEL
(konstrukcijo predstavlja AB temeljna plošča z vhodno ploščadjo ter polvisoko izstopno rampo)

Temeljna plošča
predstavlja osnovo, ki je izdelana na mestu postavitve silosa in na katero se montirajo montažni AB elementi silosa KOSIL(izjema je pri utornem elementu).

Izdelava temeljne plošče poteka v treh fazah.

  1. Izkop gradbene jame (globina izkopa je cca 50cm)
  2. Ureditev podlage s padcem vsaj 1,5% proti odvzemnemu delu silosa, izdelava grobega gramoznega nasutja (cca 30cm), ter izdelava finega nasutja (cca 15cm), s katerim zravnamo morebitne neravnine.
  3. Betonaža nemontažnega dela silosa, talne plošče s pomočjo vibratorja

Po zakoličenju odstranimo 40 - 50 cm debelo plast zemlje. lzkopano zemljo deponiramo, ker jo bomo potrebovali za ureditev sten. Izkop temeljito povaljamo. Teren naj ima padec vsaj 1,5% (15cm na 10m) proti odvzemnemu delu silosa. Na dno položimo drenažo, nanjo pa nasujemo vsaj 30cm debelo plast grobega proda. Na to plast nasujemo 10 - 15cm finejšega materiala, s katerim zravnamo morebitne neravnine. Vse skupaj zravnamo in temeljito povaljamo. Najbolje je, da teren pripravimo jeseni, ploščo pa betoniramo šele naslednjo pomlad.

Pred betoniranjem talne plošče moramo izdelati opaž za robove plošče, kjer bodo utori za montažne stene. Utor je širok 12cm za 8cm stene, ter 14cm za 10cm stene in globok 6cm. Postopku se izognemo z uporabo montažnih utornih elementov.

Plošča je AB monolitne izvedbe, želene oz. potrebne širine, debeline 15-20cm (beton razreda tlačne trdnosti C25/30), vsaj enkrat armirana z mrežasto armaturo kvalitete 500/560. Armatura mora potekati po celotni širini talne plošče. Pri izdelavi plošče moramo paziti, da znaša debelina sloja betona med površino finega gramoznega nasutja in armaturo 4 cm in da jo po končani betonaži zaščitimo pred vremenskimi vplivi (veter, sonce, dež) ter poskrbimo za stalno vlaženje in s tem pravilno zorenje betona. Preden zalijemo AB ploščo moramo podlago primerno utrditi. V nasprotnem primeru priporočamo izvedbo podložnega betona v debelini cca. 5cm.

 

 Plošča mora potekati v vzdolžnem naklonu 1,5 - 5,0% ter v prečnem naklonu 1,0 - 3,0%, s katerima dosežemo odvajanje silažnega soka v prečni žleb (slika 1). Na vhodni strani silosa naredimo v talno ploščo prečni žleb, ki bo služil za odvajanje silažnega soka v zbiralnik. Velikost zbirnega jaška mora biti zadosti velika, 1/20 velikosti silosa (5 m3 za silos s prostornino 100 m3).

Na vsaki strani naredimo v talno ploščo utor, ki nam bo omogočil natančno namestitev montažnih elementov. Dno utora v talni plošči mora biti brez grbin ker le takšno omogoča hitrejšo, natančnejšo ter lažjo montažo. Hkrati s talno ploščo na sprednji strani silosa izdelamo tudi dovozno ploščad, ki je enake širine kot silos, dolžine pa okoli 8m.

Klasični utor v plošči je možno nadomestiti s postavitvijo utornega elementa (prefabriciran AB element) z izdelanim kotom nagiba plošč 20° za max. debelino plošč 10cm. Uporaben je za hitro in enostavno postavitev silosnih plošč in služi tudi kot rob silosne plošče (posledično ni potrebno izvesti opaža roba plošče, slika 4.5).


MONTAŽNI DEL
(prefabricirani AB elementi KOSIL)

RAZKLADANJE AB ELEMENTOV
Običajno razkladanje elementov vršimo s pomočjo avtodvigala na transportnem sredstvo ali drugega ustreznega dvigala (npr, na kmetijskih strojih). Transportna sredstvo mora v fazi razkladanja stati na ravni, zadosti utrjeni podlagi; najbolje na betonski silosni plošči. Posebej pazljivi moramo biti pri razkladanju osnovnih elementov, ki so na kovinsko paleto naloženi v vertikalnem položaju. Razkladanje morata izvajati najmanj dva delavca in sicer; upravljalec dvigala in delavec, ki je istočasno tudi signalist upravljalcu dvigala. Pri razkladanju obstaja nevarnost visečega bremena, zato moramo upoštevati vse varnostne ukrepe.

MONTAŽA AB ELEMENTOV
Montažo lahko_izvajamo s pomočjo dvigovalnih naprav, ki jih uporabljamo pri svojem delu na kmetiji (OBVEZNO
MORAMO UPOŠTEVATI VARNOSTNE UKREPE).

 Pred montažo si pripravimo lesene kole za podpiranje plošč, lesene zagozde za fiksiranje vezne cevi, lesen trikotnik z vodno tehtnico za določitev nagiba sten (20 stopinj), ter dvokrako jekleno vrv s kavlji za dvigovanje in montažo stenskih elementov. Pri montaži moramo obvezno uporabljati dvokrako jekleno žično vrv (8mm) z atestiranimi kavlji.

Montažo pričnemo pri vhodni rampi. V izdelan utor v plošči oz. utorni element po vrsti zlagamo elemente vhodne rampe: 1 in 2, (3), nadaljujemo z montažo osnovnih elementov, montažo pa končamo z elementoma izhodne rampe 4, (5). Vertikalne preklope elementov, ki morajo biti suhi, pred spajanjem namažemo s tesnilnim kitom. Element v želeni nagib (20° od vertikale) postavimo s pomočjo lesenega trikotnika z vodno tehtnico in ga na hrbtni strani podpremo z leseno podporo.

 Medsebojno povezavo elementov in togost stene dosežemo s pocinkano cevjo, ki jo potisnemo skozi zgornji ušesi dveh sosednjih elementov in jo dodatno učvrstimo z leseno zagozdo (slika 3). V fazi montaže moramo zagotoviti dovolj velik manipulativni prostor, ki nam omogoča varno delo.

Ko je celotna stena postavljena, vsa še odprta stična mesta med betonskimi elementi dodatno zatesnimo s klslinoodpornim tesnilnim kitom. Montažne elemente po montaži na zadnji strani zasujemo s 25cm plastjo peska in jih dodatno utrdimo s predhodno izkopanim materialom. Nasutje ob steni mora biti na vrhu stene široko minimalno 5Dcm, nato pa se nasutje postopoma zniža na višino terena.


 


GRADNJA SILOSA

V primeru dvojnega silosa morata biti vrha sten silosa oddaljena vsaj 80cm, prostor med njima pa mora biti zapolnjen z zemljo in dobro skomprimiran.

Po dveh tednih, ko se stena usede, rego v talnem utoru zabetoniramo s cementno malto.

Pri montaži obstaja velika nevarnost stisnitve okončin, zato pri delu obvezno uporabljajte rokavice in uskladite vse delovne operacije med upravljavcem dvigala ter delavci, ki izvajajo montažo.

|ZVEDBA POLVISOKE RAMPE
Polvisoka izstopna rampa, visoka 65cm, je idealna rešitev, ki omogoča dobro prevoznost silosa (slika 6).
Izvedba polvisoke izstopne rampe (višina rampe okoli 65cm, nagib 45 stopinj) nam omogoča dobro prevoznost
silosa že ob manjših količinah krme (npr. proti koncu siliranja). Dobetoniramo jo po končani montaži in utrditvi
stenskih elementov. Zgornjo površino rampe s padcem stran od silosa zabetoniramo vsaj 50cm široko.

POLNJENJE SiLOSA
Montažni silos KOSlL je optimalno prilagojen sodobnim načinom siliranja. Dolžino in širino silosa določimo z
upoštevanjem različnih dejavnikov: dnevni odvzem silaže, količina razpoložljive krme za siliranje, širina traktorja za tlačenje, možnost samoprehrane, velikost nakladalne prikolice...
Če je silos dovolj širok (vsaj 5,20m), se traktorju, ki tlači, ob dovozu krme ni treba umikati. Tako je omogočeno
sočasno polnjenje in tlačenje, kar omogoča izredno visoko storilnost. V primeru ožjega silosa (manj kot 5,00m) se mora ob polnjenju traktor, ki tlači, umakniti iz silosa.

Polvisoka rampa omogoča hitro prevoznost silosa na izhodni strani, nagnjene stranske stene pa omogočajo tlačenje krme do roba silosa brez nevarnosti, da bi se traktor poškodoval, Zaradi nizkih sten, delni vkopanosti silosa in nasutja za stenami ni nevarnosti, da bi se traktor pri tlačenju prevrnil preko roba. Zadosti dolga vhodna rampa in položen prehod na končno višino silosa nam omogoča normalno prevoznost silosa tudi, ko je le-ta že precej poln. Hitrost traktorja ob tlačenju sllažne mase naj ne presega 10 km/h.


PREDNOSTI KOSIL SILOSA
Na podlagi ocenjevanja sistemov siliranja po KUSS metodi (stroški, varovanje okolja, kakovost silaže, nevarnost), so prednosti prefabriciranih silosov, kamor uvrščamo KOSIL silos, naslednje;

STROŠKI
Stroški gradnje so zaradi enostavne montaže in male porabe materiala bistveno nižji. Stroški uporabe silosa so zaradi možnosti uporabe mehanizacije preko strojnih krožkov ni?i. Razmerje med bruto in neto prostornino je ugodno.

KAKOVOST SILAŽE
Majhne izgube zaradi velike hitrosti polnjenja silosa. Z možnostjo tlačenja do roba, je preprečeno kvarjenje silaže. Možno tlačenje silaže s težkimi stroji (teža stroja min. 4,5t).

VARNOST
Zmanjšana je možnost poškodb traktorja. Majhna je možnost prevračanja traktorja preko roba. Delovna obremenitev človeka je zaradi popolne mehaniziranosti majhna.

EKOLOGIJA
Silos KOSIL po sistemu IGEM KOGRAD v okolju skorajda ni viden. Zasuti rob za stenami in podaljšek izvozne rampe moramo zatraviti, v širšo okolico silosa pa zasadimo grmičevje. S tem zmanjšamo opaznost silosa v okolju, istočasno pa preprečimo izpiranje nasutega materiala. Za zbiranje silažnega izcednega soka mora biti v plošči izdelan prečni žleb, ki vodi v zbirnik silažnega soka, ki ga razredčenega lahko uporabljamo za dognojevanje travnikov.

 

Pošlji povpraševanje

 

 

 

Galerija

 

Povezave

 

O podjetju

KOGRAD IGEM d.o.o.
Proizvodnja gradbenih materialov
Selovec 83
2373 Šentjanž pri Dravogradu

Politika podjetja

Lokacija

Kontakt

Telefon:
02/87 10 881 - tajništvo | komerciala
02/87 10 800 - tajništvo | uprava
02/87 10 840 (842, 843, 844) - trgovina

Telefaks:
(02) 87 85 115 tajništvo | komerciala
(02) 87 10 806 tajništvo | komerciala
(02) 87 85 318 tajništvo | uprava
(02) 87 10 846 trgovina

Elektronska pošta:
prodaja@igem.net